APDEJT.si

Državni zbor je na zadnji dan novembrske seje obravnaval predlog dopolnitve zakona o voznikih, ki bi tujcem omogočil hitrejše pridobivanje slovenskega vozniškega dovoljenja. Poleg tega so poslanci razpravljali o letnem poročilu varuha človekovih pravic in predlogu priporočila glede zdravljenja otrok in mladostnikov z redkimi boleznimi.

Po zavrnitvi zakona o dostojanstveni smrti bolnik z multiplo sklerozo izraža razočaranje, ker zakon, ki bi mu omogočil dostojanstveno smrt, ni bil sprejet. Poudarja, da so ljudje, ki zakona ne bi nikoli uporabili, preprečili njegovo uveljavitev tistim, ki bi jim lahko pomagal.

Referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je razdelil Slovenijo, pri čemer so večja mesta podprla zakon, podeželje pa je glasovalo proti. Udeležba na referendumu je bila 40,93-odstotna. Oddanih je bilo 693.245 glasovnic, od tega 2.427 neveljavnih in 690.818 veljavnih.

Po zavrnitvi zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja na nedeljskem referendumu je Ministrstvo za zdravje izpostavilo pomen paliativne oskrbe. Napovedali so nadaljnje aktivnosti za nadgradnjo sistema paliativne oskrbe v Sloveniji.

Do 11. ure je na več kot 3000 voliščih glasovalo 172.589 volivcev, kar predstavlja 10,18 odstotka volilnih upravičencev. Volišča so bila odprta ob 7. uri.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ob obisku Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana zagotovila, da večje investicije potekajo v skladu s časovnico. Generalni direktor UKC Marko Jug je napovedal, da naj bi bila prenova prve osmine glavne stavbe zaključena do marca 2026.

Državni zbor je po vetu državnega sveta ponovno sprejel zakon o psihoterapevtski dejavnosti s 57 glasovi za in šest proti. Zakon ureja psihoterapevtsko dejavnost in omogoča koriščenje teh storitev znotraj obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ustanavlja se tudi Zbornica psihoterapevtov Slovenije, kar stroka pozdravlja kot sistemsko ureditev poklica s standardi in pravno zaščito.

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in stranka Svoboda si po sprejetju zakona, ki ureja položaj študentov, prizadevata za dodatne ukrepe. Med njimi sta brezplačen javni potniški promet za študente in dijake ter vzpostavitev ustrezne zavarovalne podlage za zdravstveno zavarovanje, ki bi izhajala iz statusa študenta.

Zdravniki, psihologi in predstavniki bolnikov so pred ponovnim glasovanjem ponovno opozorili, da predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti znižuje standarde obravnave in ogroža bolnike. Trdijo, da zakon v zdravstveni sistem uvaja kadre brez ustrezne izobrazbe.

Združenja psihoterapevtov zavračajo kritike glede predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Trdijo, da bo zakon povečal dostopnost, kakovost in varnost psihoterapevtskih storitev. Opozarjajo, da bo ne sprejetje zakona ohranilo status quo, v katerem ljudje v stiski ne dobijo ustrezne pomoči ali pa so izpostavljeni nevarnim praksam.

Predstavniki zdravstvenih ustanov v Novem mestu so ob obisku predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Bojane Beović opozorili na kronično pomanjkanje kadra, ki ogroža zagotavljanje ustrezne oskrbe bolnikov. Opozarjajo, da jih ministrstvo za zdravje premalo upošteva pri sprejemanju ukrepov v zdravstvu.

Stranka Fokus Marka Lotriča odločno nasprotuje zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, saj meni, da ogroža spoštovanje človeškega življenja, povečuje tveganja za ranljive skupine in obremenjuje zdravstveni sistem.

Državna volilna komisija je ocenila, da bodo stroški za izvedbo nedeljskega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja znašali približno 6,7 milijona evrov. Kot razloge za višje stroške v primerjavi s preteklimi referendumi so navedli višja nadomestila volilnim odborom in komisijam ter dražje poštne in druge storitve.

Anže Logar, prvak stranke Demokrati, je na programskem kongresu stranke poudaril, da so ideološke delitve pripeljale Slovenijo v slepo ulico. Po njegovem mnenju mora država delovati v korist državljanov, s poudarkom na natančno določenih ciljih in merljivih rezultatih. Logar je izpostavil, da je ključno imeti pogum za prelom z dosedanjo prakso, ne glede na koalicijsko sestavo leta 2026.

Na referendumu, ki bo potekal to nedeljo, bodo odločali o zakonu o pomoči pri samomoru. Kritiki opozarjajo, da zakon omogoča in celo olajšuje zlorabe, saj naj bi sistemsko zapovedoval laganje o vzroku smrti in brisanje dokumentacije po petih letih. Poleg tega naj bi iz postopkov izločal zdravnike brez specializacije.

Vlada je pripravila predlog novele zakona o zdravniški službi, ki bo specialistom urgentne medicine olajšal prehod v družinsko medicino. Cilj spremembe je okrepiti oba sistema, urgentno in družinsko medicino, ter omogočiti zdravnikom manj stresno delovno okolje ob ohranitvi specialistične plače.

Predstavniki sedmih verskih skupnosti v Sloveniji so na tiskovni konferenci izrazili nasprotovanje zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V skupni izjavi so poudarili, da ima vsako človeško življenje neodtujljivo vrednost do naravne smrti in da je zakon zaradi nedopustnega posega v človekovo življenje nesprejemljiv. Opozorili so, da bi legalizacija evtanazije lahko vodila v razlikovanje med "vrednimi" in "manj vrednimi" življenji.

Ameriški senat je z dovoljšno večino glasov, vključno s podporo nekaterih demokratov, podprl predlog o financiranju zvezne vlade do leta 2026, s čimer se je prekinila blokada proračuna. Osem demokratov je popustilo Trumpu in podprlo dogovor.

Odbor Državnega zbora za zdravstvo je soglasno sprejel dopolnjen predlog priporočila, ki se nanaša na zagotavljanje in financiranje zdravljenja otrok in mladostnikov z redkimi boleznimi. Koalicija je predlagala, da Državni zbor priporoči vladi sprejem dodatnih rešitev za hitrejše in učinkovitejše financiranje tega zdravljenja.

Namestnica varuha človekovih pravic, Dijana Možina Zupanc, je opozorila, da se v Sloveniji vse pogosteje krši ustavna pravica do zdravstvenega varstva, tako na individualni kot sistemski ravni. To je poudarila po sestanku z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel in zastopnikom pacientovih pravic Marjanom Sušljem.

Predsednica Nataša Pirc Musar je med obiskom Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana izrazila podporo načrtom za izgradnjo geriatrične klinike. Pohvalila je tudi skorajšnje odprtje oddelka, ki bo omogočal bivanje mater z otroki po porodu. Poudarila je tudi naraščajoči problem uporabe sintetičnih drog.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v pastirskem pismu pozval vernike, naj na referendumu glasujejo proti zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zore opozarja, da bi sprejetje zakona pomenilo uvajanje kulture smrti in ogrozilo nedotakljivost človeškega življenja. Vernike poziva k molitvi in postu pred referendumom, ki bo 23. novembra. Poudarja, da je glas proti zakonu glas za družbo, ki pomaga živeti, in preprečuje, da bi zakon spravil v stisko bolne in ostarele.

Poslanska skupina SDS je v Državni zbor vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora za zdravstvo, kjer naj bi razpravljali o prihodnosti slovenskega javnega zdravstvenega sistema po koncu mandata Golobove vlade. V SDS ocenjujejo, da se je stanje v zdravstvu po treh letih vladanja aktualne koalicije poslabšalo.

Državni svet je na izredni seji izglasoval veto na zakon o psihoterapevtski dejavnosti. Za veto je glasovalo 13 svetnikov, proti pa 11. Razlog za veto je veliko število pripomb zdravstvene stroke glede ustreznosti vključitve psihoterapije v zdravstveni sistem, saj naj bi zakon prinašal problematične rešitve in neurejenost sistema.

Vlada je z začetkom mandata začela uvajati spremembe s ciljem krepitve javnega zdravstvenega sistema, kjer so pacienti na prvem mestu. Poudarja se, da kakovosten in dostopen javni zdravstveni sistem koristi celotni družbi, ne le posameznikom.

V Slovenski Bistrici vztrajajo pri vzpostavitvi satelitskega urgentnega centra, kljub temu da ministrstvo za zdravje njihove občine ni uvrstilo med 15 lokacij, kjer naj bi organizirali nujno medicinsko pomoč na ta način. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel zagotavlja, da se bo situacija reševala.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) trenutno ne zaznava povečanega zanimanja za cepljenje proti gripi. Kljub temu so v Zdravstvenem domu Ljubljana že v prvem tednu cepljenja nekaterim pacientom dodelili termine šele konec novembra. NIJZ pojasnjuje, da je zadostitev povpraševanju odvisna od kadrovskih zmožnosti zdravstvenih ustanov. Sicer pa zanimanje za cepljenje ni večje kot v preteklih letih.

Slovenski poslanci so sprejeli zakon o psihoterapevtski dejavnosti s 41 glasovi za in štirimi proti. Ta vladni zakon ureja področje psihoterapije in omogoča koriščenje teh storitev znotraj obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zakon uvaja tudi Zbornico psihoterapevtov Slovenije.

Poslanska skupina SDS je pozvala poslance Svobode in Levice k takojšnjemu umiku predloga zakona o konoplji za omejeno osebno rabo. Poudarili so, da so prejeli številna negativna stališča in opozorila glede predloga zakona. Opozorili so, da predlog zakona predstavlja resno tveganje za posameznike in celotno družbo, še posebej pa za mlade.

Pred glasovanjem v Državnem zboru so psihoterapevti in predstavniki 40.000 uporabnikov pozvali poslance, naj podprejo predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Poudarili so, da je glas za zakon glas za ljudi in da zakon omogoča koriščenje psihoterapevtskih storitev.

Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je za novo predsednico v mandatnem obdobju 2025-2029 izvolila Martino Vuk, predstavnico zavarovancev. Za namestnico predsednice je bila izvoljena Anja Sever, predstavnica delodajalcev. Demokracija.si izpostavlja, da je Vuk vidna članica stranke SD.

V Sloveniji so stopili v veljavo strožji pogoji za imenovanje vodij področij oziroma organizacijskih enot javnega zdravstvenega zavoda, ki so neposredno podrejeni direktorju ali strokovnemu direktorju. Po novem lahko te naloge opravlja le oseba, ki nima soglasja za delo drugje, kar določa novela zakona o zdravstveni dejavnosti.

Po poročanju portala Moja Dolenjska in Demokracija.si se Janez Prebilič pripravlja na ustanovitev nove stranke Prerod, v katero naj bi se vključili predvsem nekdanji vidni predstavniki levih strank. Med njimi je tudi Janez Poklukar, ki je bil minister za zdravje v času epidemije covid-19.

Sestanek na Ministrstvu za zdravje glede zagotavljanja nemotenega delovanja urgentnega centra v Trbovljah se je končal brez konkretnega dogovora. Razlog za to je bolezen nekaterih vabljenih, kar je onemogočilo zaključek pogovorov. Kljub temu pa udeleženci ostajajo konstruktivni pri iskanju rešitve.

Generalni direktor policije Damjan Petrič je podpisal pogodbo z italijanskim podjetjem Leonardo za nabavo helikopterjev za nujno medicinsko pomoč. Prvi helikopter naj bi v Slovenijo prispel oktobra 2027, drugi pa februarja 2028. Celotna vrednost posla znaša skoraj 37 milijonov evrov.

Poslanci SDS so v Državni zbor vložili predlog priporočila, s katerim želijo zagotoviti ustrezno financiranje in sistemske rešitve za zdravljenje otrok in mladostnikov z redkimi boleznimi. Poudarjajo, da je nujno vzpostaviti sistemski pristop, ki bo tem otrokom omogočil dostop do inovativnih zdravljenj.

Vlada je na četrtkovi seji povečala vrednost projekta pridobitve nepremičnin v Masarykovi ulici, ki so potrebne za širitev Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor. Sredstva so se povečala z 2,4 milijona na 3,3 milijona evrov. Dodatna sredstva so namenjena za rušenje objekta ob UKC Maribor.

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije predlaga, da se v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi ustanovi poseben sklad, namenjen zdravljenju in dolgotrajni oskrbi otrok, ki trpijo za redkimi in hudimi genskimi boleznimi. Sredstva za financiranje tega sklada naj bi pridobili iz novega prispevka.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil register izvajalcev dolgotrajne oskrbe, ki kaže, da je 120 občin podpisalo pogodbe s 39 izvajalci. Ministrstvo za solidarno prihodnost navaja, da so nekateri dogovori z izvajalci še v različnih fazah postopka.

Premier Robert Golob je sprejel upokojenega britanskega kirurga slovenskih korenin, Toma Potokarja, ki je deloval na številnih kriznih območjih, posebej v Gazi. Pogovarjala sta se o nehumanih razmerah in kolektivnem kaznovanju palestinskega ljudstva.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je začelo izdajati prve odločbe za dolgotrajno oskrbo na domu, ki jih je omogočil zakon o dolgotrajni oskrbi s 1. julijem. Minister Simon Maljevac je pojasnil, da bodo upravičenci lahko začeli s koriščenjem pravic, če ne bodo imeli pripomb na prejete odločbe.

Poslanci stranke SD so koaliciji predali predlog zakona o ustanovitvi Sklada Republike Slovenije za redke bolezni. Sklad naj bi zagotavljal trajno financiranje in enakopraven dostop do naprednih oblik zdravljenja redkih bolezni. Predvideni finančni okvir sklada je približno 4,6 milijona evrov letno.

V Mariboru sta dopoldne potekala dva shoda, na katerih so se zbrali zagovorniki in nasprotniki pravice do splava. Na "Pohodu za življenje" so udeleženci podpirali "življenje od spočetja do naravne smrti", medtem ko so se na "Shodu za dostojno življenje" zavzemali za družbo, ki zagotavlja reproduktivne pravice, socialno infrastrukturo in zdravstveno oskrbo.

Državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, Denis Kordež, je po pogovoru z direktorjem Splošne bolnišnice Trbovlje zagotovil, da se vrata urgentnega centra ne bodo zaprla. To zagotovilo je podal kljub poročilom o hudih težavah v delovanju urgentnega centra zaradi odhoda sodelavcev Zdravstvenega doma Trbovlje. Kordež je poudaril, da zakon ne dovoljuje kar takojšnje zaustavitve neprekinjenega zdravstvenega varstva.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN delila uspešne izkušnje Slovenije s preventivnimi zdravstvenimi programi in primarnim zdravstvenim varstvom. V okviru splošne razprave svetovnih voditeljev se udeležuje različnih konferenc in srečanj na temo zdravja.

Vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) je na seji vlade odobrila 1,2 milijona evrov za delovanje palestinske uprave v letu 2025. Hkrati pa se pojavljajo kritike, zakaj sredstva niso namenjena za zdravljenje štirih otrok z redkimi boleznimi v Združenih državah Amerike. Načrt predvideva, da bo palestinska uprava v prihodnjih šestih mesecih prejela 20...

Računalniški inženir Tomaž Štih je v izjavi, ki jo je povzela Moja Dolenjska in Demokracija, izrazil mnenje, da bi bilo treba vsak evro, ki je bil doniran Palestini v času pomanjkanja sredstev za zdravljenje slovenskih otrok, izterjati iz premoženja vidnih predstavnikov zunanje politike, kot so Tanja Fajon, Robert Golob, Nataša Pirc Musar in Danilo Türk. Njegova izjava je sprožila različne odzive.

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost je opozorilo, da zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga vodi Aleš Primc, temelji na neresnicah in zanikanju težav hudo bolnih in trpečih. V društvu menijo, da se s tem podaljšuje njihovo trpljenje. Opozorili so, da je pritisk okolja, zaradi katerega naj bi se ljudje odločali za smrt, izmišljen.

Predsednik vlade Robert Golob se je z ženo Tino Gaber udeležil posvetitve kapelice, namenjene otrokom z rakom, v baziliki Marije Pomagaj. Ta poteza je sprožila kritike, ki Golobu očitajo hinavščino, saj naj bi se v luči bližajočih se volitev slikal v cerkvi, medtem ko njegova vlada sprejema ukrepe, ki so usmerjeni proti Cerkvi.

Minister Boštjan Poklukar je sprva napovedal, da bo počakal s podpisom pogodbe za nakup helikopterjev, potem ko je KPK sporočila, da bo vložila zahtevek za revizijo. Kljub temu je kasneje podpisal sporno pogodbo za nakup novih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč.